Spet smo tukaj.

Pred šestimi leti smo v parlamentu pojasnjevali, zakaj svetovni splet ni in ne sme biti domena posameznih industrij in njihovih lobijev, zakaj je nujno potrebno upoštevati tudi in predvsem posamezne ustvarjalce in uporabnike. Takrat se je temu reklo ACTA.

Nato smo pred štirimi leti ponovili vajo in spet pozivali naše izvoljene predstavnike k večji transparentnosti odločanja in upoštevanju želja državljanov pri oblikovanju politik skupnega digitalnega in fizičnega prostora. Takrat se je temu reklo TTIP.

Nato smo pred dvemi leti pozivali poslanke in poslance, naj zavarujejo nevtralnost interneta, naj ne poslušajo samo industrij z največjimi lobističnimi kovčki, temveč naj mislijo na skupno dobro. Takrat se je temu reklo Rešimo net.

In danes smo spet tukaj. Isti ljude, ki se že skoraj deset let borimo za pravice uporabnikov, za odprti splet, za svobodo misli. Opozarjamo na identične probleme. Netransparetno sprejemanje zakonodaje. Upoštevanje partikularnih interesov ene industrije in ignoranca mnenja širokega kroga končnih uporabnikov.  In spet imamo isto sporočilo. Ta reforma mora pasti!

Danes se temu sicer reče reforma avtorskega prava, a spet so tukaj znani problemi. Reforma so mokre sanje ENE močne industrije, ki ne upošteva skupnih interesov in javne koristi. Reforma se do spleta obnaša kot do igračke založnikov, ki bi malo pritiskali gumbe in si polnili že tako globoke žepe. Reforma žrtvuje ustvarjalnost, raziskovanje in svobodo. Vsi bomo na slabšem!

Ta reforma mora pasti! Dovolj je bilo predstavnikov ljudstva, ki so v resnici zagovarjajo interese industrije in se ne ozirajo na ljudi. Ki v parlamentu ne glasujejo in s tem pomagajo specifični industriji.

Reforma predvideva omejevanje deljenja vsebin po spletu. Predvideva nadzor in kaznovanje uporabnikov s strani velikih posrednikov vsebin kot sta Facebook in Google. Ubija mlado digitalno industrijo in omejuje svobodo izražanja. Ubija znanstveno raziskovanje in izmenjavo znanja med posameznimi inštitucijami.

Ta reforma mora pasti! Dovolj je netransparentnih postopkov, kjer državljani vedno potegnemo kratko, brez da bi nas kdo sploh kaj vprašal.

Naslednje leto so volitve v evropski parlament. Spet bomo gledali stare in nove obraze, kako se nam klanjajo, kako obljubljajo in kako se zaklinjajo. Da bodo poslušali. Da bodo pomagali. Da bodo delovali v naših najboljših skupnih interesih. Bodite pozorni, kako bodo glasovali. Bodite pozorni, ali bodo izbrali naše skupne interese ali interese ene industrije.

Če evropski parlament ne bo zaustavil tega očitnega darila založniški industriji, če evropski parlament ne bo glasoval v skladu z željo velike večine državljank in državljanov Evropske unije, če se bo še enkrat pokazalo, da v politiki odločajo kovčki denarja in ne legitimni interesi skupnosti, potem je jasno – ti ljudje so izgubili naše zaupanje. Ti ljudje niso vredni našega glasu.

Ta reforma mora pasti!