Preberite odzive in stališča slovenskih poslanskih skupin in poslank in poslancev v evropskem parlamentu. Odgovori niso dodatno lektorirani, objavljamo jih v integralni obliki.

SMCSD | Tanja Fajon | Igor Šoltes | Milan Zver | Franc Bogovič | Romana Tomc | NSi | Patricija Šulin | Ivo Vajgl


SMC

Spoštovani,

z zanimanjem smo v PS SMC prebrali vaše sporočilo, v katerem nas sprašujete o naših stališčih in pobudah o nevtralnosti interneta. V Stranki modernega centra bi težko upravičili svoje ime, če ne bi veliko pozornosti namenjali tudi vplivu tehnologij na naša življenja in predvsem pomembnosti in uporabnosti interneta za naše vsakdanje delovanje.

Nevtralnost interneta je v Sloveniji zagotovljena že prek ZEKOM-1, hkrati je tudi naslovljena v Koalicijskem sporazumu 2014-2018. Slovenija, ki je poleg Nizozemske edina država, ki ima nevtralnost urejeno že zakonsko, je EU že posredovala usklajeno stališče: “Slovenija izpostavlja pomen ohranitve odprtega nevtralnega interneta za inovativnost, razvoj podjetništva in digitalne družbe ter za delovanje enotnega digitalnega trga, zato se zavzema za močno in jasno zaščito nevtralnosti interneta.”

Dodajam tudi mnenje poslanca Kamala Izidorja Shakerja, predsednika Odbora za zadeve EU: “SMC si bo tako na ravni Republike Slovenije, kot na ravni Evropske Unije po najboljših močeh prizadevala za ohranitev nevtralnosti interneta, navsezadnje imamo v Sloveniji na tem področju relativno dobro izdelano zakonodajo. Predvsem pa bomo v luči priprave strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 – Digitalna Slovenija 2020, zagovarjali njegovo nevtralnost. Ohranitev odprtosti in vsebinske nevtralnosti interneta je v interesu razvoja interneta in glede na njegov izjemen vpliv tudi v interesu razvoja družbe na nacionalnem nivoju.


SD

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za vprašanje in hkratno opozorilo glede nove evropske uredbe, ki bo v primeru sprejetja grobo posegla v načelo nevtralnosti interneta.

Socialni demokrati smo zagovorniki nevtralnosti interneta. Veseli nas, da pri tej vsebini Slovenija ni slepo sledila praksam oz. neodzivnosti številnih evropskih držav, temveč poleg Nizozemske z Zakonom o elektronskih komunikacijah leta 2012 v pravni red vpeljala načelo nevtralnosti interneta. V Poslanski skupini Socialnih demokratov delimo vašo zaskrbljenost glede uredbe, ki se obeta, in sicer nas nanjo opozarja tudi strokovna in zainteresirana javnost.

Vaša opozorila so na mestu in strinjamo se, da se mora Slovenija upreti tovrstnim škodljivim manevrom. Glede na informacije iz medijev je spodbuden vsaj podatek, da je na vprašanje Nizozemske glede potrebe po spremembi nacionalne zakonodaje v primeru sprejete uredbe Evropska komisija odgovorila, da zakonodaje državi ne bo treba spreminjati.

Kar seveda ni in ne sme biti tolažba poslankam in poslancem v Državnem zboru, ki na sprejem uredb Evropskega parlamenta sicer nimajo neposrednega vpliva, to pa jih ne odvezuje odgovornosti do omenjenega problema. V Poslanski skupini Socialnih demokratov tako od naših evropskih kolegov iz zavezništva Socialistov in Demokratov pričakujemo jasno in nedvoumno negativno stališče do tovrstnih rešitev in odločno zavzemanje za uveljavitev in ohranitev načela nevtralnosti interneta, kot ga zagovarja tudi poslanka omenjenega zavezništva, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov, Tanja Fajon.

V tem tednu bomo na ministrico za izobraževanje, znanost in šport naslovili tudi poslansko vprašanje glede omenjene problematike z jasnim pričakovanjem, da se načelo nevtralnosti interneta v našem in evropskem prostoru ohrani. Poslansko vprašanje vam bomo tudi posredovali.


Pisarna evropske poslanke Tanje Fajon

Spoštovani,

zahvaljujemo se Vam za izkazan interes in skrb na področju nevtralnosti interneta. Stališča evropske poslanke ga. Fajon so sledeča:

Evropska poslanka, podpredsednica Socialistov in demokratov in podpredsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon (S&D/SD o nevtralnosti interneta):

“Močno podpiram odprt in nevtralen dostop do internetnih vsebin, saj verjamem, da je odprt in nevtralen svetovni splet nujno potreben za ohranitev in okrepitev svobode izražanja, dostopnost znanja, idej, informacij. Le na takšen način bomo lahko zagotovili in izkoristili potencial, ki ga ima internet za družbeni, gospodarski in inovacijski razvoj. Če želimo, da internet ostane motor inovacij v ustvarjalnem in realnem sektorju, moramo uporabnikom interneta omogočiti enak dostop do vseh storitev in vsebin. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo in ubranimo nevtralnost interneta, za kar pa potrebujemo močen in vzdržen pravni okvir. Socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu menimo, da potrebujemo pravila, ki bodo onemogočila, da bi operaterji v odsotnosti regulacij internetne vsebine iz komercialnih razlogov razdelili na prednostne in standardne vsebine. To namreč v praksi pomeni, da bi bila le finančno najmočnejša podjetja sposobna plačati za storitev prednostne povezave, ki bi uporabnikom omogočala hitrejši dostop do njihovih storitev, kar posledično pomeni prednost že obstoječih korporacij pred malimi in srednjimi podjetji, ter okrnitev konkurence in inovacij. Narediti moramo vse, da Slovenija še naprej zagovarja sprejetje pravil za zagotavljanje nevtralnega in odprtega interneta, ki je prvi in pomemben korak proti enotnemu, evropskemu digitalnemu trgu.”

Upamo, da smo zadovoljivo odgovorili na Vaša vprašanja.

S prijetnimi pozdravi,

Pisarna Tanje Fajon


Pisarna evropskega poslanca Igorja Šoltesa

Spoštovani,

Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za vašo skrb in opozorila na področju nevtralnosti interneta. Stališča glede nevtralnosti interneta, ki jih zavzemam, so naslednja:

“Podpiram načela nevtralnosti interneta in se tudi sam zavzemam za močno in nedvoumno zaščito nevtralnosti interneta. Še posebej pa me veseli dejstvo, da je Slovenija kot druga država članica EU, poleg Nizozemske, sprejela zakonodajo, ki določa nevtralnost interneta. Nevtralnost interneta je tako v Sloveniji zagotovljena z določbami Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Razveseljujoče je tudi dejstvo, da je Slovenija Evropski uniji že posredovala usklajeno stališče, v katerem izpostavlja, da naša država poudarja pomen ohranitve odprtega nevtralnega interneta, predvsem z namenom inovativnosti, razvoja podjetništva in digitalne družbe ter zaradi delovanja enotnega digitalnega trga, zato se zavzema za močno in jasno zaščito nevtralnosti interneta.

Kot ste navedli že sami, je odločitev Državnega zbora, da je določbe o nevtralnosti podprl, zelo pomembna in je v Sloveniji ustvarila pogoje za še hitrejši razvoj digitalne ekonomije in internetnih zagonskih podjetij. Povsem se strinjam s stališčem, da ima Slovenija mnogo uspešnih internetnih zagonskih podjetij, katerih uspeh je odvisen tudi od nevtralnosti interneta.

Skupina Zelenih, ki ji pripadam, prav tako močno podpira nevtralnost interneta in nasprotuje monopolnemu obnašanju v telekomunikacijah. Poudarjamo pa tudi, da je bil celovit paket pravic končnih uporabnikov, ki jih je Evropski parlament sprejel v prvi obravnavi aprila 2014, ogrožen in spodkopan, kar seveda nikakor ni dobrodošlo. Zeleni in sam si bomo prizadevali za nadaljnje korake v smeri zagotavljanja sprejetja pravil, ki bodo ohranjala nevtralnost interneta.«

Lepo vas pozdravljam!

Dr. Igor Šoltes


Pisarna evropskega poslanca Milana Zvera

Spoštovani,

Slovenska demokratska stranka si že dolgo prizadeva za nevtralnost interneta. Leta 2012 je prav druga Janševa vlada, kljub nasprotovanju levice v Državnem zboru – SD je celo vložila amandmaje, ki so nevtralnost interneta črtali – uzakonila nevtralnost interneta.

Internetna nevtralnost koristi končnim uporabnikom, evropskim državljanom in je nujna za zagotavljanje poštene konkurence na trgu. Namesto, da dopustimo nastanek “interneta dveh hitrosti”, je potrebno zagotoviti, da bo dostop brez diskriminacije enak za vsakogar ter da ne bo prihajalo do nastajanja monopolov in omejevanja zdrave konkurence. To je pomembno tako z vidika običajnega uporabnika interneta, kot z vidika izobraževanja ter konkurenčnosti predvsem malih in srednjih podjetij, ki predstavljajo več kot 98 % vseh evropskih podjetij.

Zato sem na Evropsko komisijo naslovil poslansko vprašanje, ki opozarja na dejstvo, da ima Slovenija v trenutni zakonodaji dobro opredelitev internetne nevtralnosti, ki zagotavlja višje standarde kot so predvideni v predlogu kompromisnega besedila uredbe. Komisijo sprašujem, ali se bodo slovenski standardi glede nevtralnosti interneta v primeru sprejetja predlagane uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij morali zmanjšati in ali se vlada vseeno lahko odloči za nadaljevanje izvajanja višjih standardov, ki so predvideni v sklopu aktualne slovenske zakonodaje s področja elektronskih komunikacij.

Tudi v prihodnje si bom prizadeval za nevtralnost interneta v Evropski uniji. Z internetom dveh hitrosti bi ogrozili ali celo zavrli razvoj evropskih podjetij ter drastično poslabšali uporabniško izkušnjo interneta za običajne uporabnike.

Milan Zver


Pisarna evropskega poslanca Franca Bogoviča

Spoštovani,

zahvaljujem se vam za vaše pismo in za opozorilo na problematiko na področju sprejemanja pravil glede nevtralnega in odprtega interneta v Evropski uniji in se hkrati opravičujem za za pozen  odgovor, vendar problematika šele sedaj prihaja na našo tekočo agendo.

Strinjam se, da ponudniki internetnih storitev ne bi smeli posegati v vsebino, dodatno zaračunavati za določene storitve ali pa favorizirati in subvencionirati drugih. Takšno delovanje nasprotuje načelom prostega trga ter potencialno tudi svobodnega dostopa do informacij.  To sta dve načeli, na katerem stoji današnja evropska skupnost. Menim, da bi poseganje v regulacijo interneta na dolgi rok nedvomno doprineslo k dodatnemu drobljenju že tako neenotnega evropskega digitalnega trga in slabitvi konkurenčnosti podjetij. Oboje je za posameznike in podjetja v EU izredno omejujoče, še posebej za tiste iz manjših trgov, kamor lahko štejemo tudi Slovenijo. Hkrati bi morali tematiko odprave stroškov mobilnega gostovanja in ureditev internetne nevtralnosti obravnavati kot dve ločeni in nepovezani zadevi.

Žal osebno nisem neposredno vpleten v oblikovanje dokumenta, ker je to v pristojnosti parlamentarnih odborov, v katerih ne sodelujem. Je pa poslanska skupina Evropske ljudske stranke, kateri pripadam, lansko leto ob glasovanju v Evropskem parlamentu potrdila prvotni zakonodajni predlog pravil za zagotavljanje nevtralnega interneta. Sam bom tudi v bodoče pri glasovanjih sledil stališču, da se obstoječa nevtralnost ohrani, kajti odprt internet je nujen pogoj za zagotavljanje poštene konkurence na trgu.

Slovenska vlada bi na ministrskem svetu vsekakor lahko bolje, odločneje in proaktivneje zastopala slovenska stališča, tudi v marsikaterem drugem primeru. Žal pa je v omenjenem zadevi očitno do sedaj prevladal interes večjih igralcev na evropskem trgu. Tehtnico bomo tako, podobno kot v primeru ACTA, najverjetneje premikali prav v Evropskem parlamentu.

Lep pozdrav v Slovenijo,
Franci Bogovič


 

Pisarna evropske poslanke Romane Tomc

Dostop do interneta in s tem novih informacij ter novih znanj bi moral biti v današnjem času na voljo vsem državljanom Slovenije in Evropske unije. Evropska poslanka Romana Tomc podpira urejenost spletne nevtralnosti, kot jo imamo urejeno v Slovenski zakonodaji. “Ne vidim razloga, da bi nižali standarde. Poleg tega tudi ne vidim smisla, da roaming in nevtralnost interneta obravnavamo v isti uredbi. Po svojih močeh se bom zavzemala za nevtralnost interneta, saj ta omogoča zdravo konkurenco, ne priviligira določenih ponudnikov in omogoča uporabnikom dostop do vseh vsebin,” je povedala Romana Tomc.

Internetno nevtralnost je v Sloveniji uzakonila vlada Janeza Janše in je bolje urejena, kot predvideva urejanje predlog Komisije. Poleg Slovenije ima internetno nevtralnost uzakonjeno še Nizozemska.

V Sloveniji je nevtralnosti interneta definirana v 37. točki 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Zekom-1: https://www.uradni-list.si/1/content?id=111442): “Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet po javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije.”


 

NSi

V Novi Sloveniji se zavzemamo za odprt in nevtralen internet, kjer se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, torej neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave ter vira in cilja komunikacije. Upravljanje interneta mora biti stvar konsenza, javnega interesa in samoregulacije trga. Podpiramo stališče, da moramo še naprej imeti vsi enak dostop do digitalnih vsebin – ne glede na velikost in vlogo ponudnika digitalnih vsebin in storitev. Dostop do interneta mora biti neomejen, nediskriminatoren, varen, demokratičen ter tehnološko nevtralen. Intervencije države dopuščamo samo v primeru zaščite otrok, sovražnega govora, kibernetskega kriminala in boja proti terorizmu.

V Novi Sloveniji podpiramo tudi maja sprejeto strategijo Evropske komisije za enotni digitalni trg, ki bo s svojo uveljavitvijo omogočala slovenskim podjetjem nastop na evropskem trgu pod enakimi pogoji, kot bodo veljala za vse ostale ponudnike internetnih vsebin in storitev. Z uvedbo enotnega trga lahko pričakujemo dodatno gospodarsko rast, nova delovna mesta, zlasti za mlade iskalce zaposlitve in živahno družbo znanja.


 

Pisarna evropske poslanke Patricije Šulin

Podpiram odprtost in nevtralnost interneta. V Sloveniji smo v drugi Janševi vladi konec leta 2012 sprejeli Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerem smo v 203. členu opredelili visoke standarde na področju nevtralnosti interneta. Nasprotujem nižanju doseženih standardov ter podpiram proti trg na področju interneta ter prosti dostop do informacij. Končni uporabnik mora imeti možnost izbire, zato morata biti dostop in razširjanje informacij dostopna vsem.


 

Pisarna evropskega poslanca Iva Vajgla

V torek, 27. oktobra 2015, bo Evropski parlament, po tem, ko sta stališče že uskladila Evropska komisija in svet ministrov, pristojnih za telekomunikacije, na plenarnem zasedanju odločal o uveljavitvi uredbe o enotnem telekomunikacijskem trgu, ki naj bi dokončno odpravila plačljivost gostovanja v tujini (roaming) za uporabnike mobilne telefonije.

V zvezi s tem objavljamo stališče evropskega poslanca Iva Vajgla: “Pozdravljam dejstvo, da se je (tudi) ob tem zakonodajnem predlogu del civilne družbe postavil v bran vrednotam, kot so svoboda izražanja, pravica do svobodne izbire, pravica do obveščenosti, pravica do svobodne gospodarske pobude. Čeprav nisem član pristojnega parlamentarnega odbora za industrijo, raziskave in energetiko, se pridružujem skrbi za nadaljnji razvoj odprte informacijske družbe.

Resda so odločitve, sprejete na ravni EU, sad dolgotrajnih usklajevanj in kompromisnih predlogov, vendar pa te ne smejo v nobenem primeru zasledovati le enega ozko določenega cilja, če bi ob tem povzročile negativne učinke na drugem področju.

Kot opozarjajo nekateri poznavalci, ukinitev plačevanja storitev gostovanja v tujini pri mobilni telefoniji ne sme v nobenem primeru škoditi nadaljnjemu razvoju odprtega in nevtralnega interneta. Zato bom na jutrišnjem glasovanju uredbo podprl le, če bodo pred tem sprejeti amandmaji, ki vključujejo jasno opredelitev nevtralnosti interneta in odpravljajo nejasnosti, zaradi katerih bi bil lahko otežen nadaljnji razvoj odprtega interneta in z njim povezanega podjetništva.”