Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Včerajšnje spremljanje glasovanja v Evropskem parlamentu me je v glavi vrnilo v leto 2011, ko sem spomladi sedel pred računalnikom in poslušal prenos razprave pred glasovanjem o trgovinskem sporazumu ACTA. Takrat smo po kampanji terjavnemu soočenju mnenj v parlamentu uspeli doseči, da so evropski poslanci spredvideli napako sprejemanja preobširnega in nedorečenega besedila zakonodaje, s katero bi naredili več škode kot koristi.

Tokrat zadeva ni šla tako gladko. Čeprav smo z analizami, političnim pritiskom, javnimi dogodki in strokovnimi članki več kot pol leta dokazovali, da je uredba slaba, da ne rešuje nevtralnosti interneta in da hkrati ne odpravlja gostovanja v tujih mobilnih omrežij, nas poslanci niso slišali in uredba je bila sprejeta.

Ker se je takoj po glasovanju na eni strani usul plaz kritik, na drugi strani pa hvaljenje o odpravi stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih in dolgotrajen postopek doseganja te zmage vseh zmag, bi rad pojasnil nekaj podrobnosti.

TL:DR – Poslanci so ubili nevtralnost interneta, višji stroški gostovanja v tujih omrežjih pa še vedno obstajajo.

Ne nasedajte propagandi o rešitvi roaminga!

Ne glede na to, kaj vam govorijo službe za odnose z javnostmi in ne glede na to, kaj objavljajo mediji, gostovanje v tujih mobilnih omrežjih s to uredbo ni niti slučajno odpravljeno. Še vedno obstaja in še vedno je dražje kot telefoniranje v domačem omrežju. Še več! Z uredbo so poslanci evropskega parlamenta mobilnim operaterjem samo naložili, da se morajo do konca leta 2016 srečati še enkrat in se poskusiti strinjati okrog pogojev omejevanja gostovanja. Kaj se bo zgodilo, če se ne bodo strinjali, uredba ne pove.

Na to opozarja tudi evropska poslanka Julie Reda, ki je bila eden redkih glasov razuma.
»The plan to place an end to roaming surcharges in Europe has been adopted pending a review of pricing and consumption patterns. Even if the review is completed by the 15 June 2017 deadline, roaming surcharges will only be suspended up to a ‘fair use’ limit beyond which they still apply and continue to hinder the breaking down of barriers within Europe.« (vir)

Reda pa ni edina. Monique Goyens, generalna direktorica evropske organizacije potrošnikov pravi, da »Another cost cut for mobile use abroad by April 2016 is good news, but is still only a half-baked solution. Allowing companies to limit roaming rights for frequent travellers, for example, is certainly not the promised end of roaming in Europe. A real zero-roaming Europe hinges on a major telecom market reform, which is a mammoth task to achieve in just 13 months.« (vir)

Roaming torej ostaja. Ljudje, ki trdijo, da so ga odpravili, očitno ne vedo, kaj govorijo. Ali pa zavajajo namerno. V obeh primerih delajo škodo in govorijo neresnice.

Nevtralnost interneta je uzakonjena – na obupen način!

Tudi nevtralnost interneta, eden od temeljnih principov odprtega in delujočega interneta, kamor spada tudi svetovni splet, je z uredbo zelo načeta. Floskule o tem, kako je ta uredba prva, ki ureja to področje, so škodljive. Področje je bilo prej res neurejeno, a to je tako, kot bi rekli, da smo dosedanjo škodljivo prakso uzakonili in jo s tem naredili manj škodljivo. Nismo jo. Problemi bodo sedaj toliko večji, ker bodo telekomi za svoje poslovne prakse lahko regulatorjem in organizacijam za varstvo potrošnikov mahali s papirjem evropske uredbe in bo toliko težje doseči fair play.

Guardian pojasnjuje, da »Among the exceptions opposed by net neutrality supporters is one which allows providers to offer priority to “specialised services”, providing they still treat the “open” internet equally. Many had seen the exception as allowing providers to offer an internet fast lane to paying sites, leading to the Italian government to propose removing the exception from the draft regulations« (vir).

Še več. Ker specializirane storitve v besedilu niso jasno definirane (na to smo veš čas opozarjali) se bo lahko zgodilo, da

»The EU proposal doesn’t require separate capacity for specialized services and general Internet access. Instead, EU ISPs would be required to provide enough capacity so that specialized services can be offered without slowing down general Internet access.

Requiring separate capacity for specialized services is preferable to having them use the same capacity as general Internet access, van Schewick said. In her article, she said that a specialized services provision “allows applications to emerge that would not be able to function on the open Internet because they need special treatment that the open Internet cannot provide.”

But she worries that the EU definition is too broad, allowing ISPs to claim just about anything is a specialized service. Big-pocketed online services companies would then be able to easily buy greater access to consumers than startups, she said.« (vir)

Slovenija se je izkazala!

Pohvaliti pa gre slovenske evropske poslanke in poslance, ki so v veliki večini poslušali argumente in dokaze ter glasovali proti uredbi. Črno piko, zaradi katere po mojem mnenju ne bi smel biti nikoli več izvoljen na kakršnokoli mesto reprezentiranja naših interesov, si zasluži Lojze Peterle, ki je edini glasoval za slaba pravila.

Tanja Fajon, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Ivo Vajgl, Franc Bogovič, Romana Tomc in Milan Zver – hvala za vašo obrambo in jasno stališče glede zavračanja slabe zakonodaje in slabega modela reševanja izzivov prihodnosti.

Tudi na lokalni sceni so se izkazale stranke in državne službe (SMC, SD, Arnes, AKOS…), ki so vsaka po svojih močeh pomagali in komunicirali jasna stališča Slovenije, ki ima sedaj uzakonjeno boljšo varovanje nevtralnosti interneta kot to velja na nivoju evropske unije.

In nenazadnje si se izkazal ti. Ki si spremljal in toleriral moje obveščanje in izpade, ki si se udeležil javnega dogodka, ki si tvital, pisal, komuniciral stališča in ki nisi pustil, da gre stvar mimo tebe. Ki si javno izražal mnenje o pomembnem problemu, ki si o njem obveščal svoje prijatelje in ki si sodeloval s svojimi aktivnostmi. To je koncu koncev najbolj pomembno. Da se v politični areni borimo za stvari, ki so nam pomembne.

In kaj sedaj?

Pod črto lahko rečemo, da je v evropskem parlamentu na celi črti slavila telekom industrija, medtem ko smo drugi ostali praznih rok. Razvodenela pravila pomenijo zelo dobro izhodišče za krivične prakse telekom industrije, ki jih bo zelo verjetno pograbila z obemi rokami in veliko dela za nacionalne regulatorje, aktiviste, novinarje in vse ostale, ki živimo in delamo na spletu.

Skoraj zagotovo bo tudi v slovenski parlament slej ko prej priromal predlog o spremembi ZEKOM-1, ki trenutno v svojem 203. členu zelo dobro definira internetno nevtralnost in je trenutno eden boljših zakonodaj v Evropski uniji.

Z drugimi besedami – nismo še končali.