AKOS: Telekomov tethering je v skladu z zakonodajo

Posted by on Dec 23, 2015 in Slovenija | No Comments

Danes se je na našo prijavo odzvala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in pojasnila, da je vse v redu.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je dne 26. 11. 2015 prejela vaše elektronsko sporočilo v zvezi z omejevanjem možnosti delitve internetne povezave z drugimi napravami (t.i. tethering) s strani operaterja Telekom Slovenije d.d. V sporočilunavajate, da je omenjenen ukrep  neskladen z določbami ZEKom-1B o internetni nevtralnosti, hkrati pa je ukrep sporen tudi s stališča varstva osebnih podatkov, da naj bi operater lahko tethering zaznal samo z nadziranjem podatkovnega prometa uporabnika.

Agencija pojasnjuje, da je »nevtralnost interneta« v skladu z definicijo iz 37. točke 3. člena ZEKom-1B načelo, po katerem se vsak internetni promet po javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije. Vendar pa 203. člen ZEKom-1B, ki podrobneje določa obveznosti operaterjev v zvezi z upoštevanjem načela nevtralnosti interneta in na podlagi katerega lahko agencija v primeru ugotovljenih kršitev ukrepa v postopkih nadzora, situacije, za kakršno gre v konkretnem primeru, ne ureja, temveč določa le, da internetne storitve ne smejo biti omejene oziroma blokirane na ravni posamezne storitve ali aplikacije, ki jo ponuja operater. V primeru omejevanja možnosti delitve internetne povezave z drugimi napravami, ki ga Telekom Slovenije uvaja v okviru Modrega paketa, pa gre lahko kvečjemu za omejevanje na ravni naprave in ne na ravni storitve ali aplikacije.

Agencija je preverila tudi način, kako Telekom Slovenije zaznava uporabo tetheringa. Pri tem je ugotovila, da operater ne kršti veljavne zakonodaje, tethering pa zaznava preko vpogleda v polje TTL (time to live oz. hop limit) v glavi IP paketa.

Glede na navedeno so možnosti agencije za ukrepanje v postopkih nadzora v skladu z določbami členov 221. do 228. ZEKom-1B v konkretnem primeru močno omejene. Zato bi bilo rešitve za ureditev primera, ki se ga poslužuje Telekom Slovenije, z vidika nevtralnosti interneta potrebno iskati v smeri spremembe zakonodaje. Glede tega je potrebno še posebej izpostaviti novo Uredbo 2015/2120/EU Uredba 2015/2120/EU o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe 531/2012/EU o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, ki je bila sprejeta dne 25. 11. 2015 in ki glede na določbo 203. člena ZEKom-1B podrobneje ureja tudi dostop do odprtega interneta. Uredba 2015/2120/EU namreč ureja zaščito dostopa do odprtega interneta, ki pa je po svoji vsebini enak nevtralnosti interneta po ZEKom-1.

Uredba se bo (razen z nekaterimi izjemami, ki pa se ne nanašajo na dostop do odprtega interneta) pričela uporabljati 30. aprila 2016 in se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah EU (kar pomeni, da njene vsebine ne bo potrebno prenašati v nacionalno zakonodajo – npr. v ZEKom-1B), saj je  hierarhično nad nacionalnimi zakoni posamezne članice. Le-ta tako (s posameznimi izjemami, podrobneje definiranimi v 3. odstavku 3. člena Uredbe) določa, da »ponudniki storitev dostopa do interneta pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta obravnavajo ves promet enako, brez diskriminacije, omejevanja ali motenja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino […] ali terminalsko opremo, ki se uporablja«. Poleg tega pa še  dodajamo, da naj bi na podlagi Uredbe Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) v sodelovanju z Evropsko komisijo do 30. avgusta 2016 pripravil tudi smernice, ki jih bodo morali pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti v zvezi z vprašanjem dostopa do odprtega interneta upoštevati nacionalni regulativni organi (torej agencija).

Ker agencija ni zaznala nobene kršitve ZEKom-1B, v zvezi z omenjenim primerom ni uvedla nadzornega ali inšpekcijskega postopka.

Leave a Reply